MALA ELEKTRARNA NA LESNI PLIN temelječa na redukcijskem uplinjanju lesa & kogeneracijski napravi

Mala elektrarna na lesni plin

Temelječa na redukcijskem uplinjanju lesa in napravi za soproizvodnjo toplotne in električne energije

Prvi certificiran, tržno zrel sistem na bazi lesnega plina s CE oznako po evropskih strojniških direktivah 98/37/ES, za pridobivanje zelene električne energije in biotoplote. Sistem je sestavljen iz naslednjih vitalnih sklopov:

• sistem redukcijskega uplinjanja s pripadajočo opremo
• dozirna posoda lesnih sekancev (tudi v funkciji sušilca lesnih sekancev)
• priprava lesnega plina po suhem postopku
• SPTE naprava; komplet s plinskim motorjem, generatorjem, osnovnim okvirjem toplotnih izmenjevalnikov, avtomatskim dopolnjevanjem motornega olja, toplotnim izmenjevalnikom hladilne tekočine bloka motorja in dimnih plinov, katalizatorjem, protihrupnim okrovom, elektrostikalnim blokom za paralelno obratovanje z omrežjem distributerja. Redukcijski sistem uplinjanja lesne biomase z njenim izgorevanjem v plinskem motorju predstavlja sistem ekološke in ekonomske prihodnosti.

Redukcijski sistem uplinjanja lesne biomase z njenim izgorevanjem v plinskem motorju predstavlja sistem ekološke in ekonomske prihodnosti.

Sistemske prednosti SPTE naprave, temelječe na redukcijskem uplinjanju lesne biomase:

• dosežen visok električni izkoristek
• ekonomičnost zaradi temeljite izrabe primarne energije
• nizki stroški vzdrževanja in obratovanja
• nizka specifična investicijska vrednost

Ostale prednosti naprave, temelječe na redukcijskem uplinjanju lesne biomase:

• Skoraj nobenih neizgoretih ogljikovodikov (katranov) v lesnem plinu.
• Lesni plin je očiščen v novem, patentiranem, visokotemperaturnem filtru, delujočem na termičnem in katalitičnem principu, ki omogoča čiščenje plina brez dodatnih stroškov in dovajanje čistega lesnega plina brez pirolitičnih ostankov v motor.
• Visoka zmogljivost brez uporabe posebnega prostora za uplinjevanje, ki omogoča največjo možno proizvodnjo lesnega plina, ki znaša pri 0,7 nasutih m3, oz. 165 kg, proizvodnjo 120 – 165 kW električne energije.
• Potrdilo o skladnosti s CE smernicami, ki predstavlja vstopnico na tržišče, ki jamči uspešen zagon in obratovanje.
• Izpolnjevanje vseh nemških in mednarodnih varnostnih in okoljevarstvenih zahtev, skladno z direktivami ES za strojegradnjo 98/37/ES (CE oznaka), na katerih je bilo izdano dovoljenje za proizvodnjo v državah evropske skupnosti.
• S tem redukcijskim sistemom za uplinjanje lesne biomase lahko zagotavljamo vzdrževanje ravni emisij praktično vseh parametrov, kot npr. izpušnih plinov, hrupa, odstranjevanja pepela ipd.

Podatki o uporabni biomasi

Za uplinjane trdih goriv potrebujemo malo »plinsko tovarno«.

Dobro sposobnost reakcije pri uplinjanju omogočajo velika specifična površina lesa in velika poroznost ter lahek nasip z veliko vsebnostjo zraka. Visok delež hlapljivih snovi povzroči energetsko bogat plin. Prednost pri uplinjanju je tudi majhna tvorba pepela.

Za uplinjanje se lahko uporabljajo naravni lesni sekanci, katerih povprečna enakomerna vlažnost ne sme presegati 20%. Uporabite lahko vse vrste trdega in mehkega lesa. Kosovnost ne sme presegati vrednosti G50 (dolžina robov: 30 do 70 mm), vsebnost finih delcev ne sme presegati 2%. Gorivo ne sme vsebovati kovinskih delcev ali mineralnih umazanij. Žagovine, ostružkov in čistega lubja se ne sme uporabiti.

Bistvo postopka zgorevanja in uplinjanja

Zgorevanje in uplinjevanje sta postopka, ki sta si podobna in skoraj vedno nastopata skupaj. Razlikujeta se v tem, da je zgorevanje izvedeno s presežkom kisika v skrajnem primeru s stehiometrično količino kisika, uplinjanje pa z manjkom kisika. Če se zgorevanje in uplinjanje izvajata istočasno prihaja do presežka kisika.

Uplinjanje se izvede v reakcijski coni v kateri nastajata ogljikov dioksid (CO2) in para in se preko v presežku prisotnega ogljika pretvorita v gorljive pline vodik (H2) in ogljikov monoksid (CO).

Višja kot je temperatura v zgorevalni komori, hitrejše je nastajanje plinov, manjša kot je izguba temperature, večji je izkoristek. Zaradi visoke specifične temperature pare in predvsem zaradi hitrosti izparevanja, se izguba plina definira z vsebnostjo pare.

Vodna para v lesnem plinu nastaja kot posledica dveh vzporedno potekajočih reakcij, in sicer iz vode, ki se tvori pri zgorevanju lesa in zaradi vlažnosti lesa (vlažnost lesa ne sme presegati 20%).

Del v lesu vezane vode se porabi pri tvorbi vodika, preostanek pa se izloči kot prosta voda. Pretvorba CO2 v CO se ustavi, če temperatura v reakcijski coni pade pod 700°C. Za razpad pare v H2 je potrebna veliko višja temperatura. Če pade žarilna temperatura pod 700°C se plin v kontaktu z ogljem ne spreminja.

Pepel, ki nastaja pri uplinjanju oglja se kontinuirano odnaša skupaj z lesnim plinom v filter, kjer se ustavlja. Tvorba lesnega plina poteka v uplinjevalcu na poti od zračnih šob navzdol po kurišču. Na tej poti mora plin CO2 teči preko žarečega oglja. Na tak način se CO2 reducira v CO, kar je bistvo nastanka kvalitetnega lesnega plina.

naslednja stran